Nynorskordboka
sjølvoppteken
adjektiv
| eintal | fleirtal | ||
|---|---|---|---|
| hankjønn / hokjønn | inkjekjønn | bunden form | |
| sjølvoppteken | sjølvoppteke | sjølvopptekne | sjølvopptekne |
Tyding og bruk
oppteken av seg sjølv;
Døme
- eit sjølvoppteke barn;
- ho var både snakkesalig og sjølvoppteken;
- fotballspelarane var sjølvopptekne